Večer
Gre za obširen članek z desetimi dijaki in učenci sedmih osnovnih in srednjih šol iz Maribora. Zato so v nadaljevanju navedena samo vprašanja, na katera sem odgovarjal osebno.
“ZAKAJ HOČEJO OD MENE IZVEDETI TISTO, ČESAR NE ZNAM”
Večerova okrogla miza: ob napovedanem preverjanju znanja bi nas bilo manj strah – Morda pa so prevelika naša pričakovanja in pričakovanja staršev – Kaj so povedali mariborski dijaki.
Kaj menite o strahu pred preverjanjem znanja kot obliki kaznovanja?
Neustrezna je. Že če klepečemo, smo takoj vprašani. Učitelji imajo na voljo druge vzgojne ukrepe.
So iz trte izvite govorice, češ, Tretja gimnazija je sploh značilna po profesorjih, ki si na ta način pridobivajo avtoriteto? Ste kritični do teh profesorjev?
Kar precej problemov imamo na naši šoli. Ko smo jih hoteli povedati na konferenci, nam je razredničarka svetovala, naj bomo tiho, češ da to nima smisla. Pa je smisel, saj imamo veliko težav pri profesorju matematike. Potem smo se odločili za pismo na ministrstvo za šolstvo, pa nam je ravnatelj rekel, naj tega ne delamo, da bomo na konferenci vse uredili. Na njej pa tega nihče ni omenil. Zadnjič sem bral poročilo – ena sama laž – imeli smo sestanek in iz razredov so pripovedovali probleme, konferenca o njih ni rekla nič in sedaj na šoli zgleda, kakor da nimamo nobenih težav. Tudi meni so rekli, naj bom tiho.
Je potem to potlačeno nezadovoljstvo, ki ga ne morete in ne smete razkriti, razlog za strah?
Seveda.
Kako pa starši reagirajo na takšne stvari? Se s šolo povezujejo?
Seveda se, toda nič ne pomaga, ker dialoga s šolo ni mogoče vzpostaviti.
Bi bilo strahu pred preverjanjem znanja manj, če bi učitelj upošteval vaše sposobnosti? Je individualizacije v šoli dovolj?
Pri nas je tega premalo.
Kaj pa strah zaradi prenatrpanih predmetnikov in ko morate biti pripravljeni za toliko predmetov isti dan?
Če se učiš sproti, lahko imaš dobre ocene. Če pa se nekdo uči kampanjsko, je z ocenami slabo.
Če vas dobro razumem, se sploh nočete učiti tako kot je za vas najbolje?
To je tudi res.
Imate občutek, da vas šola, učitelji in starši hočejo narediti robote?
Imamo pa šole, ki hočejo robote. Veliko dijakov je, ki se ves dan učijo, nimajo prostega časa in kar je najhujše je to, da kljub sedenju pri knjigah kaj malo znajo.