Zapis Mateja

Življenje piše zgodbe. Velikokrat nas nezavedno odpelje na pot nečesa novega. Nekateri uživamo v vsakem trenutku svojega življenja, saj le tako vemo, da resnično živimo. Posebej takrat, ko z novo zgodbo spet pričnemo rasti in hrepeneti. Trenutek, ko se zavemo nove priložnosti, pride po navadi nenapovedano in nas zadane ravno takrat, ko smo najmanj pripravljeni. Takrat je na nas odločitev, ali ta dar življenja sprejmemo in se spustimo po brzicah neznanega ali ostanemo v znanem mirnem zalivu.

Preden obrnemo v svojem življenju nov list in peresu prepustimo pisanje nove zgodbe, pride čas, ko moramo zaključiti staro poglavje. Vsak začetek je težak, vsak konec pa po navadi še težji. Še posebej takrat, ko zaključujemo poglavje z več kot 5.100 dnevi, polnimi same lepote, spoštovanja in užitkov. Poglavje, v katerem sva vsak dan našla sonce, četudi naj bi divjala nevihta. Poglavje, ki je v nezadržni rasti najinih dveh vrtnic pognalo tudi tri čudovite popke, ki nama danes dajejo smisel življenja …

Po 14 letih se imava še naprej rada, čeprav sva razvezala svojo zakonsko pentljo … Samo tako sva si namreč dala možnost, da bosta najini življenji še naprej pisali zgodbe.

Mateja in Marko